V Osrednji knjižnici v Pulju smo v četrtek, 9. 2. 2017 obeležili slovenski kulturni praznik.  Ogledali smo si ilustracije Sonetnega venca Franceta Prešerna, avtorja  Mihe Maleša. Nastopila je etno skupina Kitarakon, dogodek pa   sta s svojo prisotnostjo počastila tudi Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem, dr. Smiljana Knez in namestnik gradonačelnika Pulja,  Fabrizio Radin.  

Direktorica puljske Mestne knjižnice Nela Načinović  je predstavila sodelovanje med knjižnicama Celje in Pulj in  zbranim predstavila dogodek.   S kolegom Srečkom Mačkom iz Celjske knjižnice sta tudi prebrala del Sonetnega venca.  Breda Ilich Klančnik, umetnostna zgodovinarka iz Galerije Mihe Maleša, je predstavila opus del Mihe Maleša.

Namestnik gradonačelnika mesta Pulj Fabrizio Radin, je v svojem nagovoru Slovencem čestital za slovenski kulturni praznik in dodal, da so medsosedski odnosi in sodeloavanje med Puljem in sosednjo Slovenijo zmeraj dobro potekali.  Veleposlanica je  v svojem nagovoru poudarila, da  je kulturni praznik odlična priložnost za branje Prešernove poezije, da pa se bi morali na njegova dela spomniti tudi med letom.  Prešeren je namreč naš največji pesnik, njegovo besedilo pesmi Zdravljica pa je tudi slovenska himna. Oganizatorje je pohvalila za organizacijo dogodka,  se   zahvalila za povabilo in obljubila, da  še pride.

Ob zaključku dogodka so zbrani skupaj zapeli s skupino Kitarakon in se poslovili v prijetnem razpoloženju. 

Organizatorji razstave so Osrednja knjižnica Celje,  v sodelovanju z Muzejem Kamnik, Galerijo Miha Maleš in društvom Skd Istra.

Častno pokroviteljstvo je prevzelo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu.

Prešernov dan v Pulju - Fotogalerija 

Miha Maleš (*6.1.1903, Jeranovo nad Kamnikom - +24.6.1987, Ljubljana). Šolal se je na kiparskem oddelku umetno-obrtne šole v Ljubbljani, Umetniški akademiji v Zagrebu, v privatni šoli Zu St. Anna na Dunaju ter študij 1927 zaključil na grafični specialki v Pragi.

Uveljavil se je v grafiki, kjer je preizkušal najrazličnejše tehnike, risbi, ilustraciji, v oljnem in cerkvenem freskoslikarstvu. Svoje zamisli je uresničeval v keramiki, tapiseriji in tehniki vitraža. Ukvarjal se je tudi s fotografijo. Njegov likovni svet odlikujeta elegantna in lahkotna linija ter mehko lirično občutje. Posebno rad je zajemal iz bogatega folklornega izročila Slovencev in drugih narodov. V iskanju sozvočja forme in ritma je sledil fauvističnemu slikarskemu principu.  Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad – najpomembnejša Prešernova nagrada mu je bila podeljena leta 1977.

Posebno mesto zavzema v Maleševem opusu portretna galerija slavnih Slovencev. Med pomembnimi likovnimi ustvarjalci minulega stoletja na Slovenskem je prav Maleš posvetil največ pozornosti podobi našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Za življenja ni pesnika naslikal ali kako drugače upodobil nihče od njegovih sodobnikov, posthumno pa je njegov lik vznemirjal številne slikarje, grafike in kiparje vse do današnjih dni. Ko se je Maleš pridružil dr. Francetu Kidriču pri snovanju Prešernovega albuma (1949), je vanj uvrstil poleg lastnih še presenetljivo število portretnih upodobitev svojih kolegov, ki jih je vzpodbudil tudi k ilustriranju posameznih pesmi.  S svojo izvirno ilustracijo je Maleš pospremil številne Prešernove verze (Dekletam, Strunam, Pod oknom) kot najpomembnejša likovna spremljava njegove poezije pa se je v našo zavest vtisnila serija tridesetih gravur, posvečenih Sonetnemu vencu. Prvo numerirano izdajo v črno-beli verziji je Maleš založil pri svoji Bibliofilski založbi leta 1937, dobrih dvajset let pozneje, leta 1959, pa je v fauvističnem duhu barvno poživljen izšel še drugi natis pri koprski Založbi Lipa. Grafični listi za to drugo izdajo predstavljajo jedro gostujoče razstave v puljski knjižnici.